V praksi se pojavlja vprašanje, ali je dopustno kontaktne podatke (npr. elektronske naslove) pridobiti od druge družbe (na primer Bizi.si), oziroma, kako je s pravno podlago tako pridobljenih osebnih podatkov. Spomnimo, tudi službeni elektronski naslovi, ki vsebujejo ime in priimek posameznika, štejejo za osebne podatke, kar pomeni, da mora podjetje, ki izvaja neposredno trženje, dokazati pravno podlago za vnos in hrambo tega podatka.
Pravna podlaga za neposredno trženje bi lahko bila privolitev posameznikov ali zakoniti interes, vendar sta po mnenju Informacijskega pooblaščenca v praksi obe pravni podlagi težko izvedljivi. Odgovornost za zakonitost obdelave osebnih podatkov (tudi elektronskih naslovov), je na podjetju, ki izvaja neposredno trženje. Slednje velja tudi če bi podjetje podatke pridobilo preko iskalnika ali podobne storitve, ki mu jo nudi druga družba.
Javno objavljene elektronske naslove zaposlenih je sicer dopustno uporabiti tudi za pošiljanje komercialnih sporočil oziroma za neposredno trženje, vendar samo, če je to v skladu z namenom javne objave podjetja. Dopustnost uporabe javno objavljenih kontaktnih podatkov zaposlenih je torej odvisna predvsem od vsebina komercialnega sporočila in od konteksta objave kontaktnih podatkov (s kakšnim namenom so objavljeni).
Kot vemo, mora biti vsak upravljavec sposoben dokazati, da osebne podatke obdeluje zakonito, kar pomeni, da mora biti sposobno dokazati kje in kdaj je pridobilo elektronski naslov, na kakšni pravni podlagi, za kakšen namen. Dokazovanje navedenega je oteženo, če smo elektronske naslove pridobili od posrednikov.
Uporaba elektronskih naslov za namene neposrednega trženja
