Informacijski pooblaščenec je v svojem mnenju opredelil do problematike varstva osebnih podatkov, ki nastanejo, ko delavec za namene izpolnjevanja svojih delovnih obveznosti uporablja elektronsko pošto. Uvodoma je potrebno pojasniti, da zbirko osebnih podatkov, ki nastanejo z uporabo elektronske pošte, predstavlja samo zbirka prometnih znakov, ki zajema elektronske naslove, datum in čas pošiljanja in prejema sporočila, zadevo sporočila in druge tehnične podatke, ki se nanašajo na sporočilo, na primer priponka, velikost in podobno. Navedeno pomeni, da Splošna uredba o varstvo podatkov, skupaj z Zakonom o varstvu podatkov, varujeta prometne znake, medtem ko je sama vsebina elektronske pošte varovana na podlagi 139. člena Kazenskega zakonika (kršitev tajnosti občil).
Kadar delavec za opravljanje delovnih obveznosti iz delovnega razmerja uporablja delovna sredstva kot so mobilne naprave in računalniki, ima delodajalec pravico, da nadzira ali so ta sredstva uporabljena skladno z namenom, za katerega so bila delavcu dana v uporabo.
Na drugi strani, pa lahko delavec pri opravljanju svojega dela, utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti. Slednje izhaja tudi iz 46. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.
Ukrepe s katerimi bo delodajalec varoval osebne podatke zaposlenih in s katerim bo preprečil nepooblaščeno obdelavo osebnih podatkov zaposlenih mora delodajalec zapisati v svojih notranjih aktih, na primer v Pravilniku o varstvu podatkov. Pomembno je poudariti, da mora biti pred prenehanjem delovnega razmerja zaposlenemu dana možnost, da še zadnjič vpogleda v svoje zasebne podatke in svoj poštni predal ter da odstrani vsebino, ki se nanaša na njegovo zasebnost.
Mnenje Informacijskega pooblaščenca je dostopno na povezavi: https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1%5BshowUid%5D=1179.