Evropski varuh človekovih pravic je Evropski komisiji priporočal, naj kot informacije javnega značaja upošteva tudi SMS sporočila, ki so bila glede nakupa cepiv proti covid-19 izmenjena med predsednico Evropske komisije in generalnim direktorjem farmacevtske družbe. Po pojasnilih Evropskega varuha človekovih pravic so javnosti dostopni vsi dokumenti Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki se nanašajo na vprašanja povezana s politiko, dejavnostmi ali odločitvami, za katere je institucija odgovorna, ne glede na njihov medij. Pri tem pa se ni dopustno omejiti izključno na poknjižene dokumente. Predmet pravice dostopa do informacij javnega značaja se bo z razvojem informacijske tehnologije in drugih komunikacijskih kanalov širil na nove tehnologije sporočanja, čemu morajo slediti tudi akti organov o pravilih glede knjiženja uradnih komunikacij. Priporočilo Evropskega varuha človekovih pravic na delovanje državnih organov republike Slovenije nima zavezujočega vpliva, vsekakor pa se lahko navedena praksa uporablja kot strokovni argument.
Več informacij je dostopnih na povezavi: https://www.ip-rs.si/novice/priporo%C4%8Dilo-evropskega-ombudsmana-predstavlja-premik-k-ve%C4%8Dji-transparentnosti-poslovanja-eu
V Sloveniji je dostop do informacij javnega značaja urejen v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki informacijo javnega značaja definira kot informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Med izjeme pod katerimi se lahko dostop do informacije javnega značaja zavrne, se med drugim uvrščajo tudi osebni podatki, razkritje katerih bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.
V primeru, da prosilec Informacije javnega značaja zahteva dostop do dokumenta, ki izvira iz delovnega področja organa (in ki ga je organ dolžan razkriti), vendar vsebuje tudi varovane osebne podatke (ki jih organ ne sme razkriti), mora organ izdati odločbo o delni zavrnitvi dostopa, v kateri natančno pojasni, na kateri pravni podlagi je dostop do podatkov zavrnil. Organ prosilcu posreduje zahtevani dokument, na katerem pa osebne podatke prekrije na način, da se z njimi ni mogoče seznaniti.