Upravljavec je izvajal videonadzor nad notranjostjo poslovnih prostorov. Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da se je videonadzor izvajal nad delovnimi mesti, saj so bili s kamerami pokriti celotni prostori in ne samo premoženje, ki bi ga naj videonadzor varoval. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je videonadzor dejansko izvajal zaradi nadzora nad dogajanjem v prostorih, kaj pa ni skladno z zahtevami ZVOP-1. Upravljavec ni bil zmožen izkazati točno katero premoženje, poslovna skrivnost, tajni podatki ali podobno, bi se naj varovali z vsako posamezno kamero in da se teh namenov ni možno doseči z milejšimi ukrepi.
Upravljavec je ves čas spremljal živo sliko, do katere je lahko dostopal direktor in od njega pooblaščene osebe in sicer preko prenosnega računalnika in mobilnega telefona. Spomnimo, spremljanje žive slike je dopustno samo v primeru, ko je to nujno za varovanje premoženja in zagotavljanje varnosti ljudi, kar pa je mogoče zagotoviti samo s stalnim spremljanjem videonadzora s strani pooblaščene osebe, npr. varnostnika. Informacijski pooblaščenec poudarja, da spremljanje žive slike ne more biti prepuščeno npr. direktorju oz. drugim pooblaščenim osebam, ki lahko dogajanje spremljajo ko imajo čas. Prenos žive slike ali dostop do posnetkov izven delovnih prostorov, preko prenosnih računalnikov ali mobilnih telefonov, je po mnenju Informacijskega pooblaščenca, nedopusten.
Videonadzor prav tako ni dopustno vzpostaviti na način, da bi kamere prikazovale celotne prostore kjer se nahajajo gosti (zunanji in notranji del lokala) ter prostore, v katerih delajo zaposleni. Videonadzor mora biti omejen na premoženje (delovna oprema, blagajna, …), ki se varuje, na območje vstopov in izstopov iz poslovnih prostorov, … ne dopustno je namreč, da se videonadzor izvaja nad celotnim gibanjem in dogajanjem v prostorih.
Več informacij je dostopnih v Poročilu Informacijskega pooblaščenca za leto 2021, na strani 52. in 53. Poročilo je dostopno na povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/porocila/LP2021.pdf