Informacijski pooblaščenec je obravnaval nove kršitve na področju videonadzora. V odločbi o prekršku številka 0603-82/2022/6 je bila direktorju organizacije izrečena globa v višini 830 EUR, ker je naredil slike posnetkov nadzorne kamere ter jih preko elektronske pošte (v skriti kopiji) posredoval več naslovnikom, ne da bi za takšno uporabo in razkrivanje s posredovanjem oziroma obdelavo osebnih podatkov posnetih oseb imel ustrezno pravno podlago.
V odločbi številka 0603-86/2022/7 je bila ugotovljena kršitev, saj se je videonadzor izvajal na način, da je pokrival tudi območje javne površine in površine, ki ni bila v lasti ali najemu pravne osebe, ne da bi za takšno obdelavo obstajala ustrezna pravna podlaga. Prav tako, se je videonadzor izvajal znotraj delovnih prostorov, pri čemer izvajanje videonadzora teh delovnih prostorov ni bilo nujno potrebno za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, saj bi se varnost ljudi ter premoženja, lahko učinkovitejše dosegla z milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi (npr. z videonadzorom, ki bi snemal zgolj dogajanje na vhodih v prostore, z alarmnim sistemom, z zaklepanjem prostorov, …)
V odločbi številka 0603-92/2020/5 je bila ugotovljena kršitev, saj se je videonadzor izvajal znotraj delovnih prostorov na način, da je direktor prenašal živo sliko, na svoj telefon in računalnik ter računalnik zaposlenega, s pomočjo aplikacije, za dostop do katere sta si delila isto uporabniško ime in geslo. Dalje, vpogledi v živo sliko se niso izvajali z namenom zagotavljanja varnosti ljudi, premoženja ali tajnih podatkov, ampak z namenom nadzora dela delavcev. Prav tako pa izvajanje videonadzora celotnih delovnih prostorov ni obstajala pravna podlaga, saj to ni bilo nujno potrebno za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja.
Vse odločbe Informacijskega pooblaščenca so na voljo na tej povezavi.